Predavanja in seminarji

Organizator:  Turistično in kulturno društvo NAŠE GORE LIST

Predavateljica: Dušica Kunaver 

 

SLOVENSKE  LJUDSKE PRIPOVEDI

Le kdo je zgradil tako visoke gore? Velikani! Mnogo naših jezer  so oblikovale vile ali povodni možje. V davnih dneh je bila naša dežela polna skrivnostnih bitij, ki so živela v gozdu blizu vasi, v gorski votlini,  v duplu drevesa. Za vse čase so se zapisala v ljudski spomin. Ljudstvo si je zapomnilo tudi zgodovinska dogajanja in v pripovedih ohranilo svojo resnico o  graščakih, o kmečkih puntih, o turških vpadih … Marsikdaj je ta ljudska kronika drugačna od tiste, ki jo je »minister Gregor velel zapisati«, saj občutljiva  ljudska tehtnica nezmotljivo tehta, kaj je dobro in kaj zlo. Rdeča nit vseh ljudskih pripovedi je – resnica!

 

Bajna bitja - graditelji in prebivalci  bajno lepe dežele

-Velikani  ajdi – graditelji gora (Šmarna gora, Lubnik, Špik …)

- Vile in povodni možje oblikujejo naša jezera in reke (Blejsko jezero, 

   Cerkniško jezero …)

- zmaji povzročajo poplave in potrese

- skrivnostna stara bitja se vmešavajo v življenje naše vasi  -  vile, žalžene, divji

   možje,  divje jage …

 

Ljudske pripovedi - odziv na zgodovinske dogodke:

Antična doba (Ljubljanski zmaj)

Poganstvo v boju s krščanstvom (Kamniška Veronika)

Graščaki in tlačani  (Poljanska baba …)

Turški časi (Jermanova vrata  - Kamniško sedlo, Erazem Predjamski …)

Ljudski junaki  (Peter Klepec, Miklova Zala, Kralj Matjaž …) 

 

Gradivo:

Dušica Kunaver: Slovenske ljudske pripovedi pod lipo domačo, Zlatorog, Bled  v ljudski pripovedi, Smlednik v ljudski pripovedi, Zmaj in Vrtomkir v Kamniški Bistrici , Oreh v ljudski  dediščini   itd.

 

ŠEGE IN PESMI od januarja do decembra

Od novoletnih kolednikov, pustnih šem, zelenega Jurija, do kresne noči, do jesenskih poljskih del in zimskih praznovanj.  Letne šege bomo prepletli z življenjskimi šegami   od zibelke do groba. V pesmih in šegah je skrita prava podoba našega naroda. Poznati jo moramo, šele potem jo lahko predstavimo domačemu in tujemu turistu. Mnoge naše šege imajo tisočletja stare korenine  v indoevropskih časih, ko je bila Evropa zares  še skupni kulturni in jezikovni prostor. Če hoče Evropa videti prastaro Evropo, naj jo pride k nam pogledat! Pokažimo svetu, da smo narod  z bogato, staro kulturno dediščino.

Januar – novoletni koledniki, pehtra baba, preja,  klicanje pomladi   

Februar – veseli predpustni čas, svatbe,  kurenti, laufarji …

Marec – gregorjevo (»tičja ohcet«, Gregorjeve ladjice), nabori vojakov …

April –  1.april, velikonočne šege, zeleni Jurij, belokranjska kola, igre s pirhi 

Maj – fantje na vasi, fantovska pesem

Junij – skrivnosti kresne noči

Julij  -    košnja, žetev

Avgust – semenj, romanja,      

September – pospravljanje poljskih pridelkov, gnojavoža, steljereja

Oktober - trgatev

November – 1. november, martinovo, konec paše

December – miklavževanje, mlado  žito, božične šege, tepežkanje, koledniki …

 

Gradivo: Dušica Kunaver, Šege in pesmi pod lipo domačo

 

ČAR KRUHA v slovenskem ljudskem izročilu

Na naših tleh pomeni  povest o kruhu stoletja stare sanje našega človeka, ki je kot tlačan  obdeloval graščakova polja in svoje skromne njive. Kruh mu je pomenil praznik, zdravilo,  merilo blaginje, predmet spoštovanja, kruh mu je bil svetinja in cilj življenja, saj je moral priti do kruha in tudi spraviti svojega  otroka do kruha ter vedeti, kdo mu bo kruh rezal. Kruh je naš človek vedno  povezoval z neko globljo vsebino. Ob vsakem prelomnem času leta – ob oranju, setvi in žetvi, je naš človek z raznimi čarodejnimi dejanji poskušal od polj odganjati zle duhove in priklicati dobre sile, ki naj mu prinesejo dobro letino. Pri tem  so mu  pomagali  dobri stari  kurent, zeleni Jurij  in stari Kresnik.

Naš človek je se je dolga stoletja verjel v čarodejno moč kruha. Kruh je ob otrokovem rojstvu pričakal vile rojenice v upanju, da bodo otroku sodile čim bolj  srečno usodo. Fant je dekletu svojo ljubezen povedal  s kruhovim lectovim srčkom. Hlebec kruha je bilo zadnje darilo, ki ga je nevesta  dobila od svojega starega  doma in  bilo je prvo darilo, ki jo je čakalo na novem domu. Za rajnega očeta so molili  mali hlebčki – vahtiči, ki jih je gospodinja razdelila revnim otrokom ob prazniku vseh svetih. 

 

Kruh v ljudskem izročilu

Kruh – darilo bogov in  darilo bogovom(Kruh – darilo reke Dravice)

Kazen za nespoštovanje  (bog Kurent, velikan  Gorjan)

Od setve do žetve (kozolci, mlini ...)

Čarodejna moč kruha

Praznični kruhi  (potica, gibanica, pleteno srce, medeni kruhki ...)

Zdravilna moč kruha

Pšenica, proso, oves, koruza,  ajda …

Mlinarstvo

Šavrinke, krušarice

Kruh na praznični mizi -  osrednja »osebnost« vsakega praznika

Kruh v letnem krogu šeg -  od pomladi do zime (božični, velikonočni kruh …)

Kruh v življenjskem krogu šeg – od zibelke do groba (krstna,  svatovska pogača)

Žitni duh spremlja človeka od  rojstva do smrti

Kruh v  pesmi, v pregovorih in rekih

 

Današnje pekarstvo,  ko se zazre v zibelko svoje dejavnosti,  lahko postane  most do tisočletja starega izročila, do b ogastva naše ljudske dediščine.

 

Gradivo:

 Dušica Kunaver,  Dober dan kruh   in  Čar kruha v  ljudskem izročilu

 

ČAR KAMNA v slovenskem ljudskem izročilu

Tiha govorica kamna je najstarejša govorica v zgodovini človeštva. Viharji zgodovine so mnogokrat odpihnili  vse zapise, ohranjeni so le stari kamniti spomeniki,  od risb v votlinah  kamenodobnega človeka, do mogočnih kamnitih gradenj.   Tudi slovenska zgodovina je zapisana v kamen.  Začela se je na kamnitem prestolu sredi Gosposvetskega polja. Sledila so stoletja, ko so naši deželi vladali kamniti gradovi. Turško dobo so zaznamovale kamnite kmečke trdnjavice ob taborskih cerkvah. V kamen je naš človek vkoval tudi  svojo vero v pravico. Premnogi kruti graščaki in zlobne grajske gospe  se še danes kot kače  plazijo po  kamnitih ruševinah svojih gradov,  pravičnemu kralju Matjažu pa so skale gore Pece dale varno zavetje. Še danes je Matjaž v gori Peci, spi ob kamniti  mizi, vendar  nekega dne se bo prebudil  -  dragoceno upanje!

 

Kamen v ljudskem izročilu

Slovenska ljudska kronika – zapisana v kamen

Kamnite znamenitosti v ljudski pripovedi

Okamnela Pilštanjska baba – pri Pilštajnu

Okamnela  Poljanska baba nad Blejsko Dobravo

Skala Igla pri Solčavi

Vile in zmaji v podzemnih jamah

Ajdi – velikani, staroselci v naši deželi,  so graditelji naših gora

Ajdi –pogani – staroselci, ki so  bežali pred novo vero  v skalnate gore

Fevdalna doba – kamniti  gradovi

Turška doba -  kamniti zidovi okrog taborskih cerkva

Vojaščina v habsburški dobi – fantovske in rokovnjaške luknje

Kamen  - od krstnega kamna do nagrobnega kamna

Kamnite gradnje

Mejni kamni

Kamnita dediščina Krasa (slovenski Kras – matična dežela  krasoslovja)

Kamen v slovenski ljudski pesmi, pregovorih in rekih

Triglav v  ljudski pripovedi in resnici

 

Gradivo: Dušica Kunaver s soavtorji: ČAR KAMNA v  ljudskem izročilu

 

ČAR VODE  v slovenskem ljudskem izročilu

Naš človek je nekdaj vodo  znal ceniti mnogo bolj, kot mi danes.  S tihim spoštovanjem in hvaležnostjo  je vsako leto ob novem letu krasil vodnjake s smrečjem in vodi prinašal cvetje, jabolka, sveče in kruh – v zahvalo. Danes ne verjamemo, da binkoštna rosica prinese lepa lica  in posmehovali bi se stari šegi,  da je  o kresu treba škropili dekleta z vodo in jim tako  zagotoviti  ženine. Pretekli rodovi so znali varovati vodo in so nam zato zapustili čiste, bistre reke in sporočilo,  da je voda svetinja. Naš rod ne misli več tako, zato  nam iz umazanih  rek niso  zbežale le   vile in povodni možje, ampak bežijo tudi že ribe in raki.

Program predavanja:

- Voda - prebivališče skrivnostnih bitij (vile, povodni možje)

- Voda - kazen za človekovo objestnost (potopi)

-  Reka - naravna meja

- Voda, prinašalka zdravja in sreče  v šegah slovenske vasi

- Iskanje vode z bajalico

- Vodnjaki

- Mlinarji

- Pregovori o vodi

- Pesmi o vodi

 

Gradivo:

Dušica Kunaver,  Čar vode v slovenskem ljudskem izročilu

 

ČAR LESA V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU

Od nekdaj je človek častil razna drevesa, jih po božje častil, jih posvečal bogovom in jih spoštoval kot svete. Z vero v moč drevesa in z raznimi čarodejnimi dejanji je poskušal pridobiti srečo, se izogniti nesreči, zvedeti za prihodnost in poskušal je vplivati na naravne sile -  pospešiti je želel prihod pomladi, pregnati nevihto  s svojega polja in pomagati soncu v njegovi bitki s temo in mrazom. Ta prastara vera v moč drevesa je še danes zavestno ali podzavestno prisotna v  našem vsakdanu. Še danes potrkamo po lesu, a se ob tem ne  zavedamo, da s tem prebujamo starega dobrega lesnega duha, ki že tisočletja prebiva v lesu.

- Gozd, prebivališče skrivnostnih bitij (vile, žalžene, gozdni možje, škrati …

- Sveto drevo – lipa (zbor pod lipo, pesem  in ples pod lipo, pravda pod lipo …)

- Čar dreves: smreka, bor, macesen, bukev, hrast, oreh …

- Žegnan les: brin, dren, glog, bezeg, leska, vrba …

- Drevo v letnih šegah:  novoletno tresenje sadnega drevja, trikraljevski leseni križci, »tičja ohcet« pod drevesi,  lesene pustne maske, oranje z lesenim plugom,

jurjevanje z obrednim drevesom,  leseni stolci proti nevihtam, kresni ogenj, ris z leseno šibo, božični panj  …

- Les  v življenjskem krogu šeg: fantovo darilo - lesena preslica,  preja na lesenem kolovrat, hiša, kozolec, bajalica, rovaš, statve, mlin, žaga  …

- Poklici: drvar, tesar, kolar, mizar, furman, splavar …

- Les v pregovorih in rekih

- Les  v ljudski pesmi

Vir: Dušica Kunaver s sodelavci: ČAR LESA v slovenskemljudskem izročilu 

 

ČAR RASTLIN  v slovenskem ljudskem izročilu

Rastline so od pradavnine polne čarodejnih moči. Kresne rastline imajo moč, da odženejo nevihto, bodeča neža napoveduje vreme,  bršljan pomaga do lepote, deteljica do sreče,  česen obvaruje pred uroki,  brin odganja čarovnice, leska pokaže zaklad, žegnan les z velikonočne butare prinese dobro letino, nagelj izpoveduje fantovo ljubezen, a  bezeg  dekletu priskrbi ženina.  Od pradavnine človek veruje v čarodejno moč rastlin in v svetost  dreves.

- Davnim bogovom posvečene rastline

- Kresne rastline

- Varuhinje zdravja

- Prinašalke sreče,  ljubezni in bogastva 

- Pomoč pri kupčijah. 

- Prerokinje in  napovedovalke vremena. 

- Varuhinje pred strelo in sušo

- Varuhinje pred  zlimi silami

- Varuhinje pred tatovi in roparji

- Rastline- spremljevalke človeka na njegovi življenjski poti od zibelke do groba.

-Rastline v slovenskih ljudskih pregovorih in rekih

-Rastline v slovenski ljudski pesmi.

 

Gradivo:

Dušica Kunaver in Mojca Čadež, ČAR RASTLLIN  v slovenskem ljudskem izročilu

 

SLOVENSKA  LJUDSKA DEDIŠČINA V ŠOLSTVU IN TURIZMU

Celodnevni seminar

1) Slovenske ljudske šege v letnem krogu od januarja do decembra

2) Šege v življenjskem krogu – rojstvo, vojaščina, svatba ....

3) Slovenska zgodovina v ljudski  pripovedi

4) Ljudske pripovedi o nastanku krajev, gradov, grbov  ...

5) Posamezna področja ljudske dediščine:

     Čar kruha

     Čar vode

     Čar kamna

     Čar rastlin

      Čar soli

     Čar lesa

     Živali  v  slovenskem ljudskem izročilu

     Obleka  iz domačega lanu, volne in kože

     Ljudsko stavbarstvo

     Ljudske obrti - mlinarji, oglarji, pastirji, kolarji, kovači 

 

6) Letni  načrt o vključevanju ljudske dediščine v ponudbo, razporejeno po

     mesecih – od januarja do decembra

 

7)  Okraševanje hotela, gostilne ali turistične kmetije  z okrasjem posameznega

     praznika:  v času novega leta, o pustu, na gregorjevo, v času velike noči,  v

     maju, v času košnje in žetve,  v kresnem času, ob trgatvi, na martinovo, o

     božiču itd.  Razlaga pomena posameznega okrasja:  velikonočni žegnan les,

     kresne rastline, zimzeleno  božično okrasje, slovenski narodni pušeljc itd.